Novice
Potrjena pokojninska zakonodaja in zakonodaja o urejanju trga dela
Novice
V več kolektivnih pogodbah osnovne plače celo nižje od 500 evrov bruto
Konec prakse nizkih osnov in visokih dodatkov? Plača delavca se namreč sestavlja iz osnovne plače in dodatkov. Če je ta seštevek pod minimalno plačo, mora delodajalec prispevati razliko.
Ljubljana – Kar 7901 delavec v zasebnem sektorju (po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije) in 8035 uslužbencev v javnem (po podatkih iz Portala plač) ima sklenjene pogodbe o zaposlitvi s tako nizkimi zneski za polni delovni čas, da jim morajo delodajalci doplačati razliko, da sploh prejmejo minimalno plačo. Po novem letu bo večina precej občutila razliko.
»Minimalna plača je zakonsko urejena spodnja cena dela. Plače v pogodbah o zaposlitvi pa se ne določajo z višino minimalne plače, ampak z osnovnimi plačami, ki so opredeljene v kolektivnih pogodbah. Osnovne plače se v dobršnem delu kolektivnih pogodb začnejo pri 400 evrih bruto. Plača delavca se sestavlja iz osnovne plače in dodatkov. Če je ta seštevek pod minimalno plačo, mora delodajalec prispevati razliko,« je pojasnila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Ponavadi se torej delodajalci in sindikati na ravni panoge dogovorijo za tarifne razrede (večinoma jih je po sedem) in kakšne bodo izhodiščne plače za vsakega med njimi. Preberi več
Novice
Misterij minimalne plače: kaj bo skrivala februarska plačna kuverta?
Slovenski delodajalci se še vedno borijo, da s prvim januarjem ne bi prišlo do izločitve dodatkov iz izračuna minimalne plače, ob tem pa pripravljajo ukrepe, ki so že razburili sindikate.
S prvim januarjem 2020 se bo minimalna plača zvišala na 940,58 evra bruto. Poleg tega naj bi se iz obračuna plače izločili dodatki, kot so dodatek za delovno dobo, dodatek za delo v posebnih pogojih dela (izmensko delo, popoldansko delo, terensko delo …) in plačilo za delovno uspešnost. To pomeni, da jih bodo morali delodajalci izplačevati poleg plače. A delodajalci se slednjemu upirajo z vsemi štirimi. Menijo namreč, da bi stroški dela zaradi tega močno narasli in številna podjetja pahnili čez rob preživetja. Da bi sindikate in vlado prepričal o resnosti težav, naj bi podjetja že začela prestrukturiranja, investicije v avtomatizacijo poslovanja, nekateri naj bi celo razmišljali o selitvi proizvodnje zunaj meja Slovenije.
Vir: www.svet24.si
Novice
Višje pokojnine a ne za vse
Tistim, ki bodo delali po izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev, po novem nič več pokojnine ob plači. Obeta se podpora vseh strank v prvem branju. Glasovanje šele v torek.
Pomisleki o šestletnem prehodnem obdobju
Novice
Tako vam bodo odmerjali pokojnino po novem
Avtorji: Tomaž Modic, Vesna Vuković
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v vladno proceduro dalo zakonodajne spremembe za novo pokojninsko reformo, katere glavna novost je postopno zvišanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove.
Predlog, ki bo do 2. septembra v javni razpravi, predvideva enotno odmerno lestvico za izračun pokojninske osnove tako za moške kot za ženske, odvisna pa je od dopolnjene pokojninske dobe in nič več tudi od spola.
Odmerna lestvica po navedbah iz predloga predstavlja nadaljevanje izenačevanja zavarovancev v okviru pokojninskega zavarovanja ne glede na spol.
Vir: www.siol.net
Novice
Šmučeva: Doletela nas bo uravnilovka zgodovinskih razsežnosti
Lansko sprejetje novele zakona o minimalni plači je bilo nepremišljeno in bo najbolj prizadelo ranljive posameznike, ki bodo težje našli delo, podjetja in panoge. Posledice pa bodo občutili tudi ostali, saj se bodo podražili živila, vrtci, domovi za ostarele, je na posvetu v Ljubljani izpostavila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Sonja Šmuc je na posvetu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači opozorila, da je težko govoriti o minimalni plači, ne da bi izpadel vzvišen in nečuteč, saj so prejemniki teh plač ranljiva skupina.
Strinjala se je, da jih je treba ščititi, a mednarodne konvencije navajajo, da je treba vprašanje minimalne plače reševati v socialnem dialogu, ki edini omogoča pretehtano odločitev. Če preskočimo to varovalko, nastanejo družbeni problemi, je pojasnila.
In prav to se je po njenih besedah zgodilo lani, ko je slovenska politika s sprejetjem nepremišljenega zakona, ki ni bil usklajen, ki ni skladen ne s pravno ne s socialno in ne z ekonomsko logiko ter ga ni pospremil noben izračun učinkov po panogah ali regijah, vse izpostavila resnim tveganjem.
Vir: www.24ur.com