Slovenijo kot poznomoderno družbo zaznamuje nepredvidljiv in izrazito protisloven ekonomski, politični in socialni razvoj ter pojav novih kompleksnih oblik ogrožanj individualne in kolektivne varnosti, med katerimi izstopajo migracije in hibridne vojne v okviru razvoja informacijske tehnologije in medijev. Vse bolj vidimo, da se ogrožanja medsebojno prepletajo in da lahko posameznika poleg varnostnih mnogo bolj prizadenejo ogrožanja na gospodarskem, socialnem, zdravstvenem (covid-19), kulturnem, informacijskem (tehnologija 5G) in medijskem področju. Tovrstne grožnje terjajo povsem drugačno strategijo preprečevanja in reagiranja držav in njihovih institucij. Pri tem veliko vlogo igra kreiranje zakonodaje, ki pa hkrati lahko pomeni novo ogrožanje, če posega v človekove pravice in v varovanje podatkov. Pomembno je, kdo in na kakšen način kreira in sprejema zakonodajo in ali pri tem prihaja do vpliva na zakone ter kdo so ti, ki imajo možnost vpliva. Pri tovrstnih vplivih tujih držav, multinacionalk, neformalnih skupin ali domačih neformalnih skupin, ki delujejo prikrito iz ozadja, gre za znake hibridnih ogrožanj.

Preberi več

Piše: STA, P. Pa.

Na ZSSS še pravijo, da se delavec med dopustom ni dolžan odzivati na klice ali sporočila, ki so povezana z opravljenim delom.

Mnogim zaposlenim se ob vrhuncu dopustniške sezone porajajo vprašanja o njihovih pravicah v tem času. Zanima jih tudi, ali morajo biti dostopni delodajalcu. »Delodajalec nima pravice, da bi z delavcem lahko med dopustom kakor koli kontaktiral, niti se ni delavec dolžan odzivati na klice ali sporočila, povezana z opravljanjem dela,« pojasnjujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). V času glavne dopustniške sezone je aktualno vprašanje, ali mora biti delavec, medtem ko je na letnem dopustu, po telefonu, elektronski pošti ali kako drugače dosegljiv za delodajalca,

Kot je na spletni strani največje sindikalne centrale v Sloveniji objavil Matija Drmota, ki nudi pravno pomoč delavcem, se ti s pogodbo o zaposlitvi v osnovi zavežejo, da bodo določeno število ur svojega časa v tednu za plačilo namenili temu, da bodo na voljo in opravljali delo v delovnem procesu, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Ob izrednih primerih je delavec dolžan opravljati tudi dodatno, nadurno delo, zaradi česar mu tudi pripada dodatno plačilo.

Letni dopust pa je delavčeva pravica, ki je namenjena njegovemu počitku in rekreaciji ter se izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, je navedel predstavnik ZSSS.

Vir: www.sta.si

Preberi več

Ukrepi s področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sprejetih za čas epidemije, s 1. junijem oziroma s preklicem epidemije COVID-19, niso več v veljavi.

Objavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja glede odsotnosti z dela zaradi višje sile, kot je npr. za primer varstva otroka, ki ne sme v vrtec ali šolo ali v primeru odrejene karantene. Delavec naj v primeru nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti. Dodatno izpostavljamo aktualne informacije glede regresa in letnega dopusta

Preberi več

V nadaljevanju bomo preverili, kakšen je minimalni znesek regresa, kdo je upravičen do regresa, kdo je upravičen le do sorazmernega regresa, do kdaj mora biti regres izplačan, kdaj se lahko to izplačilo prestavi in kaj storiti, če delodajalec regresa ne izplača.

Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust.

Preberi več

Regres 2020 in letni dopust sta pravici zaposlenih delavcev. Kaj pa če je zaposlenim odrejeno čakanje na delo? To je eden izmed ukrepov, ki so na voljo delodajalcu, ki v trenutnih izrednih razmerah začasno iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela delavcem.

Omenjeni ukrep je še posebej aktualen v trenutnih izrednih razmerah, ko so bili številni delodajalci zaradi zajezitve epidemije COVID-19 prisiljeni začasno prenehati s poslovanjem. Marsikateri delodajalec pa tudi delavec na čakanju pa se sprašuje, kakšne so pravice delavcev na čakanju, ki zadevajo regres 2020 in letni dopust?

Vir: www.data.si

Preberi več

Regres v letu 2020 za gospodarstvo.

Najnižji znesek regresa določa ZDR-1, ki določa, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače. Od 1. 1. 2020 dalje
minimalna plača znaša 940,58 za polni delovni čas (Zakon o minimalni plači; Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18). Minimalni znesek regresa za leto 2020: 940,58 € bruto. Za leto 2020 velja, da je regres v višini 100 % zadnje znane PP v RS neobdavčen. Do te višine ni potrebno obračunati prispevkov in
akontacije dohodnine.

Zadnji znani podatek o višini povprečne plače za predpretekli mesec je objavljen na straneh Statističnega urada.

Rok za izplačilo regresa je do 1. julija 2020.