Ustavno sodišče je s sklepom U-I-16/21 začasno zadržalo izvrševanje tretjega, četrtega in petega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih ter 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih. Zadržane določbe bi delodajalcu omogočile, da bi smel dati delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker je ta izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zadržanje izvrševanja daje slutiti, da se Ustavno sodišče nagiba k temu, da bi takšen odpovedni razlog ocenilo kot neustaven.

Dosedanje stališče spremenjeno brez pojasnila

V preteklih podobnih postopkih je Ustavno sodišče večkrat odločilo, da pobudo ziroma zahtev sploh ne bo obravnavalo, in jih je zavrglo. Odločitev je utemeljevalo s tem, da predlagatelji, ki so izpodbijali zakonske ureditve omožnosti upokojevanja zaradi nastopa pogojev za upokojitev, niso izkazali ogroženosti pravic delavcev. Iz tokratnega zadržanja izvrševanja izhaja ne le, da Ustavno sodišče sedaj ocenjuje, da je podana ogroženost pravic delavcev, pač pa del besedila: “Ustavno sodišče s tem spreminja svoje stališče, po katerem prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne more pomeniti ogroženosti pravic delavcev, saj jim je socialna varnost na koncu poklicne kariere zagotovljena s pridobitvijo starostne pokojnine brez zmanjšanja” daje slutiti, da se Ustavno sodišče nagiba k oceni, da je odpovedni razlog izpolnitve pogojev za upokojitev v neskladju z ustavo.

Preberi več

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti dveh členov sedmega protikoronskega zakona, ki delodajalcem omogočata, da brez navajanja razlogov prekinejo pogodbo o zaposlitvi delavcem z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Zagovornik je ocenil, da takšna ureditev ni v skladu z ustavo.

Kot so sporočili iz urada zagovornika, takšna ureditev omogoča slabšo obravnavo nekaterih delavcev pri odpuščanju in glede varnosti trajanja zaposlitve zgolj zaradi njihove starosti. Ureditev, ki jo izpodbija, je po njegovi oceni v neskladju z več členi ustave. Ustavnemu sodišču je predlagal prednostno obravnavo zadeve in začasno zadržanje izvajanja zakona, saj bi sicer delavcem nastale težko popravljive posledice.

Preberi več

Avtor: David Kos

Nižanje božičnice zaradi porodniške ali zdravstvene odsotnosti delavcev je diskriminatorno, je odločilo upravno sodišče in s tem pritrdilo Zagovorniku načela enakosti. Številna podjetja namreč višino nagrade za poslovno uspešnost pogosto določajo na podlagi prisotnosti na delu.

Zaradi epidemije se v številnih slovenskih podjetjih še niso odločili o izplačilu božičnic. A kljub temu v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pričakujejo, da bodo podjetja, ki so kljub kriznim razmeram v gospodarstvu poslovala uspešno, izplačala del plače iz naslova poslovne uspešnosti v maksimalni višini oziroma vsaj v višini 100 odstotkov povprečne bruto plače. V dejavnostih, ki doživljajo padec, pa pričakujejo, da bodo svoje zaposlene kljub temu nagradili v takšni višini, kot je mogoče.

Izplačila iz uspešnosti poslovanja, imenovana tudi božičnica oziroma 13. plača, so davčno razbremenjena. Od njih se plačajo zgolj prispevki za socialno varnost, znesek do 100 odstotkov povprečne mesečne plače pa je oproščen plačila dohodnine. Prejemek se do 100 odstotkov povprečne plače tako ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Preberi več

Ministrstvo za delo bo preučilo predlog evropske direktive o minimalni plači, preden bo oblikovalo uradno stališče. Ocenjujejo pa, da bi enotnejša ureditev pripomogla k boljšemu socialnemu položaju delavcev in pospešila približevanje najbolj razvitim članicam. Predlog pozdravljajo v ZSSS, v OZS pa izpostavljajo visoke stroške plač v Sloveniji.

Gre za opisno določanje, da je z minimalno plačo treba zagotavljati dostojne pogoje

Predlog direktive, ki ga je v sredo predstavila Evropska komisija, po oceni ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavlja okvir, da se zagotovi primerljivost in lažja sledljivost znotraj EU, kjer velja prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala. V tem smislu direktiva predstavlja ogrodje za načine, znotraj katerih se določa minimalna plača v državah članicah.

Izpostavili so, da v direktivi ni predpisanih metod, ampak gre za opisno določanje, da je z minimalno plačo treba zagotavljati dostojne pogoje in o ureditvi poročati komisiji. “Na ministrstvu podpiramo pravično plačilo za delo in ocenjujemo, da bi enotnejša ureditev na tem področju pripomogla k boljšemu socialnemu položaju delavcev ter pospešila približevanje najbolj razvitim državam članicam,” so za STA v odzivu na predlog direktive zapisali na ministrstvu.

Poudarjajo še, da je treba posebno pozornost nameniti spoštovanju socialnega dialoga in upoštevanju različnosti ureditev in ekonomskega položaja v posameznih državah članicah. “Na ministrstvu bomo predlog direktive podrobno preučili in nato oblikovali uradni predlog stališča Slovenije,” so dodali.

Preberi več

Delavske pravice so temeljne človekove pravice, pri njihovi zaščiti pa največji problem dolgotrajnost postopkov, so se na srečanju strinjali varuh človekovih pravic Peter Svetina in predstavniki sindikatov. Slednji kot nujno vidijo tudi zaščito pravic sindikalnih zastopnikov, saj se z onemogočanjem njihovega delovanja ruši sindikalnost v podjetjih.

Sredino srečanje Svetine s predsedniki sindikatov je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj in informacij na področju varovanja pravic delavcev ter iskanju možnosti za sodelovanje. Kot so zapisali pri varuhu, je bila osrednja misel pogovora, kako zaščititi delavske pravice v časih, v katerih vladata individualizem in strah pred izpostavljanjem, pri čemer pa je treba upoštevati tudi okoliščine širjenja covida-19. Varuh je zbranim pojasnil, da število pobud pri varuhu na delovnopravnem področju ostaja vsako leto na približno enaki ravni. “Mnoga vprašanja s tega področja se nemalokrat rešijo ob zunanjem posredovanju in neposrednih pogovorih s pobudniki,” je pojasnil in dodal, da se večina zadev nanaša na delovna razmerja v zasebnem sektorju, za katera institucija varuha ni neposredno pristojna, zato zaupa, da ti primeri pridejo do sindikatov.

Preberi več