Lansko sprejetje novele zakona o minimalni plači je bilo nepremišljeno in bo najbolj prizadelo ranljive posameznike, ki bodo težje našli delo, podjetja in panoge. Posledice pa bodo občutili tudi ostali, saj se bodo podražili živila, vrtci, domovi za ostarele, je na posvetu v Ljubljani izpostavila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.

Sonja Šmuc je na posvetu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači opozorila, da je težko govoriti o minimalni plači, ne da bi izpadel vzvišen in nečuteč, saj so prejemniki teh plač ranljiva skupina.

Strinjala se je, da jih je treba ščititi, a mednarodne konvencije navajajo, da je treba vprašanje minimalne plače reševati v socialnem dialogu, ki edini omogoča pretehtano odločitev. Če preskočimo to varovalko, nastanejo družbeni problemi, je pojasnila.

In prav to se je po njenih besedah zgodilo lani, ko je slovenska politika s sprejetjem nepremišljenega zakona, ki ni bil usklajen, ki ni skladen ne s pravno ne s socialno in ne z ekonomsko logiko ter ga ni pospremil noben izračun učinkov po panogah ali regijah, vse izpostavila resnim tveganjem.

Vir: www.24ur.com

Preberi več

Spoštovani, v zvezi z vašim vprašanjem glede izrabe letnega dopusta uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni pristojno za reševanje konkretnih zadev. Kot upravni organ podaja pojasnila v zvezi z zakonsko ureditvijo delovnopravnih vprašanj ter oblikuje neobvezujoča pravna mnenja oziroma strokovna stališča z vidika splošne delovnopravne ureditve. Za odločanje v konkretnih spornih zadevah s področja delovnega prava je pristojno delovno sodišče v individualnih delovnih sporih. Za strokovno pomoč in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja delovna razmerja, je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo http://www.id.gov.si/.

Preberi več

Čeprav je bilo v zadnjih letih veliko govora o minimalni plači, zaposleni pogosto ne poznajo razlike med minimalno in izhodiščno plačo. Trenutno še vedno velja, da se nagrade za uspešno delo štejejo v minimalno plačo, zaradi česar jih tisti z nižjo izhodiščno plačo ne dobijo na račun.

V facebook skupini, ki je namenjena izmenjavi dela in izkušenj z delodajalci, se je pred dnevi pojavil zanimiv zapis, ki opozarja na konfuzno ureditev na področju minimalnih plač. Ena izmed uporabnic je namreč zapisala: »Sicer prejemam minimalno plačo, a ob 140 evrih doplačila. Pred časom sem dobila nagrado za uspešno izveden projekt v višini 140 evrov bruto oziroma 98,33 evra neto. A ko sem na račun dobila nakazilo, sem spet prejela le minimalno plačo, zmanjšalo se je le doplačilo do minimalne plače. Sramota!«

Primerov ogromno

Razburjenje so z razočarano delavko delili številni uporabniki facebooka, ki so v podobnem položaju. Oglasila se je tudi gospa, ki dela prek agencije: »Jaz delam prek agencije in imam izhodiščno plačo 595 evrov bruto, torej v resnici delam za 350 evrov neto. Tudi ko mi prištejejo vse dodatke, delovno uspešnost, malico, na koncu prejmem le 670 evrov.« »Najbolj svinjsko od vsega je, da se dodatek na delovno dobo, ki naj bi ga dobil zaposleni in je vsako leto za 0,5 odstotka višji, enostavno všteje v minimalca. To predvsem starejše delavce prikrajša za več kot deset odstotkov plače,« je še eden od zapisov, ki kaže na tegobe ljudi, ki zasedajo najslabše plačana delovna mesta.

Avtor: Žiga Kariž

Preberi več

Sindikalni centrali ZSSS in Pergam sta opozorili, da ne bosta pristali na spremembe zakona o minimalni plači, ki bi se lahko po tiho pripravljale na zahtevo delodajalcev. Proti temu sta se pripravljeni boriti tudi z zakonodajnim referendumom. Poleg tega bosta vztrajali pri takojšnjih pogajanjih za splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozorila, da v zadnjem obdobju prihaja vse več znamenj, da delodajalske organizacije želijo preprečiti za januar 2020 predvideno izločitev vseh dodatkov iz minimalne plače.

Sindikati niso prejeli nobene pobude za razrešitev nastalega položaja

Na to naj bi med drugim kazale koncentrirane izjave premierja Marjana Šarca, da bo morda treba poiskati dogovor glede novele zakona o minimalni plači, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, da ga delodajalci opozarjajo na posledice izločitve dodatkov, posvet Gospodarske zbornice Slovenije z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači in nekatere izjave predstavnikov delodajalcev.

Vir: 24ur.com

Preberi več

Po novem regres do višine povprečne plače neobdavčen

Regres za letni dopust je pravica, ki delavcu pripada iz naslova delovnega razmerja, vsak delavec pa ima pravico do regresa v višini vsaj minimalen plače v tekočem letu.

V 2019, pa bo večina zaposlenih prejela višji regres, saj regres v 2019 do višine povprečne plače ne bo obdavčen.

Kdo je upravičen do regresa za letni dopust?

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Regres mora biti izplačan do 30.06. v tekočem letu (v določenih primerih se lahko to izplačilo prestavi), vsaj v višini minimalne plače.

Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu

Preberi več

Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18) določa pravico do minimalne plače, njeno višino (v bruto znesku) ter način njenega določanja in objave.

Minimalna plača znaša:

– za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019, 886,63 evrov,
– za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, 940,58 evrov.

Preberi več