Novice
Misterij minimalne plače: kaj bo skrivala februarska plačna kuverta?
Slovenski delodajalci se še vedno borijo, da s prvim januarjem ne bi prišlo do izločitve dodatkov iz izračuna minimalne plače, ob tem pa pripravljajo ukrepe, ki so že razburili sindikate.
S prvim januarjem 2020 se bo minimalna plača zvišala na 940,58 evra bruto. Poleg tega naj bi se iz obračuna plače izločili dodatki, kot so dodatek za delovno dobo, dodatek za delo v posebnih pogojih dela (izmensko delo, popoldansko delo, terensko delo …) in plačilo za delovno uspešnost. To pomeni, da jih bodo morali delodajalci izplačevati poleg plače. A delodajalci se slednjemu upirajo z vsemi štirimi. Menijo namreč, da bi stroški dela zaradi tega močno narasli in številna podjetja pahnili čez rob preživetja. Da bi sindikate in vlado prepričal o resnosti težav, naj bi podjetja že začela prestrukturiranja, investicije v avtomatizacijo poslovanja, nekateri naj bi celo razmišljali o selitvi proizvodnje zunaj meja Slovenije.
Vir: www.svet24.si
Novice
Višje pokojnine a ne za vse
Tistim, ki bodo delali po izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev, po novem nič več pokojnine ob plači. Obeta se podpora vseh strank v prvem branju. Glasovanje šele v torek.
Pomisleki o šestletnem prehodnem obdobju
Novice
Tako vam bodo odmerjali pokojnino po novem
Avtorji: Tomaž Modic, Vesna Vuković
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v vladno proceduro dalo zakonodajne spremembe za novo pokojninsko reformo, katere glavna novost je postopno zvišanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove.
Predlog, ki bo do 2. septembra v javni razpravi, predvideva enotno odmerno lestvico za izračun pokojninske osnove tako za moške kot za ženske, odvisna pa je od dopolnjene pokojninske dobe in nič več tudi od spola.
Odmerna lestvica po navedbah iz predloga predstavlja nadaljevanje izenačevanja zavarovancev v okviru pokojninskega zavarovanja ne glede na spol.
Vir: www.siol.net
Novice
Šmučeva: Doletela nas bo uravnilovka zgodovinskih razsežnosti
Lansko sprejetje novele zakona o minimalni plači je bilo nepremišljeno in bo najbolj prizadelo ranljive posameznike, ki bodo težje našli delo, podjetja in panoge. Posledice pa bodo občutili tudi ostali, saj se bodo podražili živila, vrtci, domovi za ostarele, je na posvetu v Ljubljani izpostavila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Sonja Šmuc je na posvetu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači opozorila, da je težko govoriti o minimalni plači, ne da bi izpadel vzvišen in nečuteč, saj so prejemniki teh plač ranljiva skupina.
Strinjala se je, da jih je treba ščititi, a mednarodne konvencije navajajo, da je treba vprašanje minimalne plače reševati v socialnem dialogu, ki edini omogoča pretehtano odločitev. Če preskočimo to varovalko, nastanejo družbeni problemi, je pojasnila.
In prav to se je po njenih besedah zgodilo lani, ko je slovenska politika s sprejetjem nepremišljenega zakona, ki ni bil usklajen, ki ni skladen ne s pravno ne s socialno in ne z ekonomsko logiko ter ga ni pospremil noben izračun učinkov po panogah ali regijah, vse izpostavila resnim tveganjem.
Vir: www.24ur.com
Novice
Zadeva: Izraba letnega dopusta
Spoštovani, v zvezi z vašim vprašanjem glede izrabe letnega dopusta uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni pristojno za reševanje konkretnih zadev. Kot upravni organ podaja pojasnila v zvezi z zakonsko ureditvijo delovnopravnih vprašanj ter oblikuje neobvezujoča pravna mnenja oziroma strokovna stališča z vidika splošne delovnopravne ureditve. Za odločanje v konkretnih spornih zadevah s področja delovnega prava je pristojno delovno sodišče v individualnih delovnih sporih. Za strokovno pomoč in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja delovna razmerja, je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo http://www.id.gov.si/.
Novice
Nepravična ureditev glede minimalne plače le še do konca leta
Čeprav je bilo v zadnjih letih veliko govora o minimalni plači, zaposleni pogosto ne poznajo razlike med minimalno in izhodiščno plačo. Trenutno še vedno velja, da se nagrade za uspešno delo štejejo v minimalno plačo, zaradi česar jih tisti z nižjo izhodiščno plačo ne dobijo na račun.
V facebook skupini, ki je namenjena izmenjavi dela in izkušenj z delodajalci, se je pred dnevi pojavil zanimiv zapis, ki opozarja na konfuzno ureditev na področju minimalnih plač. Ena izmed uporabnic je namreč zapisala: »Sicer prejemam minimalno plačo, a ob 140 evrih doplačila. Pred časom sem dobila nagrado za uspešno izveden projekt v višini 140 evrov bruto oziroma 98,33 evra neto. A ko sem na račun dobila nakazilo, sem spet prejela le minimalno plačo, zmanjšalo se je le doplačilo do minimalne plače. Sramota!«
Primerov ogromno
Razburjenje so z razočarano delavko delili številni uporabniki facebooka, ki so v podobnem položaju. Oglasila se je tudi gospa, ki dela prek agencije: »Jaz delam prek agencije in imam izhodiščno plačo 595 evrov bruto, torej v resnici delam za 350 evrov neto. Tudi ko mi prištejejo vse dodatke, delovno uspešnost, malico, na koncu prejmem le 670 evrov.« »Najbolj svinjsko od vsega je, da se dodatek na delovno dobo, ki naj bi ga dobil zaposleni in je vsako leto za 0,5 odstotka višji, enostavno všteje v minimalca. To predvsem starejše delavce prikrajša za več kot deset odstotkov plače,« je še eden od zapisov, ki kaže na tegobe ljudi, ki zasedajo najslabše plačana delovna mesta.
Avtor: Žiga Kariž