Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti dveh členov sedmega protikoronskega zakona, ki delodajalcem omogočata, da brez navajanja razlogov prekinejo pogodbo o zaposlitvi delavcem z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Zagovornik je ocenil, da takšna ureditev ni v skladu z ustavo.

Kot so sporočili iz urada zagovornika, takšna ureditev omogoča slabšo obravnavo nekaterih delavcev pri odpuščanju in glede varnosti trajanja zaposlitve zgolj zaradi njihove starosti. Ureditev, ki jo izpodbija, je po njegovi oceni v neskladju z več členi ustave. Ustavnemu sodišču je predlagal prednostno obravnavo zadeve in začasno zadržanje izvajanja zakona, saj bi sicer delavcem nastale težko popravljive posledice.

Preberi več

Avtor: David Kos

Nižanje božičnice zaradi porodniške ali zdravstvene odsotnosti delavcev je diskriminatorno, je odločilo upravno sodišče in s tem pritrdilo Zagovorniku načela enakosti. Številna podjetja namreč višino nagrade za poslovno uspešnost pogosto določajo na podlagi prisotnosti na delu.

Zaradi epidemije se v številnih slovenskih podjetjih še niso odločili o izplačilu božičnic. A kljub temu v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pričakujejo, da bodo podjetja, ki so kljub kriznim razmeram v gospodarstvu poslovala uspešno, izplačala del plače iz naslova poslovne uspešnosti v maksimalni višini oziroma vsaj v višini 100 odstotkov povprečne bruto plače. V dejavnostih, ki doživljajo padec, pa pričakujejo, da bodo svoje zaposlene kljub temu nagradili v takšni višini, kot je mogoče.

Izplačila iz uspešnosti poslovanja, imenovana tudi božičnica oziroma 13. plača, so davčno razbremenjena. Od njih se plačajo zgolj prispevki za socialno varnost, znesek do 100 odstotkov povprečne mesečne plače pa je oproščen plačila dohodnine. Prejemek se do 100 odstotkov povprečne plače tako ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Preberi več

Ministrstvo za delo bo preučilo predlog evropske direktive o minimalni plači, preden bo oblikovalo uradno stališče. Ocenjujejo pa, da bi enotnejša ureditev pripomogla k boljšemu socialnemu položaju delavcev in pospešila približevanje najbolj razvitim članicam. Predlog pozdravljajo v ZSSS, v OZS pa izpostavljajo visoke stroške plač v Sloveniji.

Gre za opisno določanje, da je z minimalno plačo treba zagotavljati dostojne pogoje

Predlog direktive, ki ga je v sredo predstavila Evropska komisija, po oceni ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavlja okvir, da se zagotovi primerljivost in lažja sledljivost znotraj EU, kjer velja prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala. V tem smislu direktiva predstavlja ogrodje za načine, znotraj katerih se določa minimalna plača v državah članicah.

Izpostavili so, da v direktivi ni predpisanih metod, ampak gre za opisno določanje, da je z minimalno plačo treba zagotavljati dostojne pogoje in o ureditvi poročati komisiji. “Na ministrstvu podpiramo pravično plačilo za delo in ocenjujemo, da bi enotnejša ureditev na tem področju pripomogla k boljšemu socialnemu položaju delavcev ter pospešila približevanje najbolj razvitim državam članicam,” so za STA v odzivu na predlog direktive zapisali na ministrstvu.

Poudarjajo še, da je treba posebno pozornost nameniti spoštovanju socialnega dialoga in upoštevanju različnosti ureditev in ekonomskega položaja v posameznih državah članicah. “Na ministrstvu bomo predlog direktive podrobno preučili in nato oblikovali uradni predlog stališča Slovenije,” so dodali.

Preberi več

Delavske pravice so temeljne človekove pravice, pri njihovi zaščiti pa največji problem dolgotrajnost postopkov, so se na srečanju strinjali varuh človekovih pravic Peter Svetina in predstavniki sindikatov. Slednji kot nujno vidijo tudi zaščito pravic sindikalnih zastopnikov, saj se z onemogočanjem njihovega delovanja ruši sindikalnost v podjetjih.

Sredino srečanje Svetine s predsedniki sindikatov je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj in informacij na področju varovanja pravic delavcev ter iskanju možnosti za sodelovanje. Kot so zapisali pri varuhu, je bila osrednja misel pogovora, kako zaščititi delavske pravice v časih, v katerih vladata individualizem in strah pred izpostavljanjem, pri čemer pa je treba upoštevati tudi okoliščine širjenja covida-19. Varuh je zbranim pojasnil, da število pobud pri varuhu na delovnopravnem področju ostaja vsako leto na približno enaki ravni. “Mnoga vprašanja s tega področja se nemalokrat rešijo ob zunanjem posredovanju in neposrednih pogovorih s pobudniki,” je pojasnil in dodal, da se večina zadev nanaša na delovna razmerja v zasebnem sektorju, za katera institucija varuha ni neposredno pristojna, zato zaupa, da ti primeri pridejo do sindikatov.

Preberi več

Slovenijo kot poznomoderno družbo zaznamuje nepredvidljiv in izrazito protisloven ekonomski, politični in socialni razvoj ter pojav novih kompleksnih oblik ogrožanj individualne in kolektivne varnosti, med katerimi izstopajo migracije in hibridne vojne v okviru razvoja informacijske tehnologije in medijev. Vse bolj vidimo, da se ogrožanja medsebojno prepletajo in da lahko posameznika poleg varnostnih mnogo bolj prizadenejo ogrožanja na gospodarskem, socialnem, zdravstvenem (covid-19), kulturnem, informacijskem (tehnologija 5G) in medijskem področju. Tovrstne grožnje terjajo povsem drugačno strategijo preprečevanja in reagiranja držav in njihovih institucij. Pri tem veliko vlogo igra kreiranje zakonodaje, ki pa hkrati lahko pomeni novo ogrožanje, če posega v človekove pravice in v varovanje podatkov. Pomembno je, kdo in na kakšen način kreira in sprejema zakonodajo in ali pri tem prihaja do vpliva na zakone ter kdo so ti, ki imajo možnost vpliva. Pri tovrstnih vplivih tujih držav, multinacionalk, neformalnih skupin ali domačih neformalnih skupin, ki delujejo prikrito iz ozadja, gre za znake hibridnih ogrožanj.

Preberi več

Piše: STA, P. Pa.

Na ZSSS še pravijo, da se delavec med dopustom ni dolžan odzivati na klice ali sporočila, ki so povezana z opravljenim delom.

Mnogim zaposlenim se ob vrhuncu dopustniške sezone porajajo vprašanja o njihovih pravicah v tem času. Zanima jih tudi, ali morajo biti dostopni delodajalcu. »Delodajalec nima pravice, da bi z delavcem lahko med dopustom kakor koli kontaktiral, niti se ni delavec dolžan odzivati na klice ali sporočila, povezana z opravljanjem dela,« pojasnjujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). V času glavne dopustniške sezone je aktualno vprašanje, ali mora biti delavec, medtem ko je na letnem dopustu, po telefonu, elektronski pošti ali kako drugače dosegljiv za delodajalca,

Kot je na spletni strani največje sindikalne centrale v Sloveniji objavil Matija Drmota, ki nudi pravno pomoč delavcem, se ti s pogodbo o zaposlitvi v osnovi zavežejo, da bodo določeno število ur svojega časa v tednu za plačilo namenili temu, da bodo na voljo in opravljali delo v delovnem procesu, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Ob izrednih primerih je delavec dolžan opravljati tudi dodatno, nadurno delo, zaradi česar mu tudi pripada dodatno plačilo.

Letni dopust pa je delavčeva pravica, ki je namenjena njegovemu počitku in rekreaciji ter se izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, je navedel predstavnik ZSSS.

Vir: www.sta.si

Preberi več